Zgodovina

Zapis iz leta 1950: " Pred dobrim letom so se dijaki Gradbenega tehnikuma preselili sredi zime iz Internata TSŠ z Vidovdanske v svoj novozgrajeni internat na Gerbičevo ulico z imenom Internat gradbenega tehnikuma. Mnogo je bilo vloženega truda v ta namen, saj so dijaki TSŠ in GT v letu 1949 vložili kar 490.700 prostovoljnih delovnih ur. "
Iz kronike tudi razberemo, da so strokovni delavci gradbenega podjetja opravili le 8% delovnih ur. Zgrajenih je bilo 12 pritličnih stavb za bivanje dijakov, ob tem pa še kuhinja z jedilnico, klubski prostori in stanovanjski blok za delavce. Osem let pozneje je zgrajena stavba, v kateri je uprava, in dodatne sobe za dekleta.

Internat gradbenega tehnikuma se je 1955 preimenoval v Dom gradbene srednje šole. Dijaki so obiskovali šole gradbenih usmeritev, poleg tega pa še Mojstrsko šolo, Industrijsko - kovinarsko šolo, Ekonomsko šolo ter učiteljske in vzgojiteljske tečaje. V tem času je okolica doma dobila lepšo podobo. Uredili so parke, posadili sadno drevje, veliko hrane so sami pridelali.

Zaživele so tudi interesne dejavnosti: plesne vaje pod vodstvom mojstra Jenka, dramski krožek je uprizoril dve igri, gostje literarnih večerov pa Ingolič, Zlobec, Menart, Zajc, Pavček, Kovačič!

Oktobra 1974 se je Dom gradbene srednje šole preimenoval v Dom srednjih šol.

Dijaki so obiskovali Srednjo gradbeno šolo in Poklicno gradbeno šolo pa tudi Ekonomsko, Veterinarsko, Kovinarsko šolo.

V tem času je dom lepe uspehe dosegal na področju športa, zelo odmevna je bila tudi kulturna dejavnost.

Ugodna lokacija doma - izven mestnega središča z velikimi zelenimi površinami in parki, vsaj delno nadomesti slabe pogoje za bivanje, saj so bile stavbe predvidene le za nekaj let.

Leta 1976 so se začele priprave na gradnjo novega doma. Izdelan je bil idejni projekt za izgradnjo 4 stolpičev.

Prva stavba je bila zgrajena v rekordnih 10 mesecih! Dijaki so se vanjo vselili ( prav tako sredi zime kot v stare stavbe ) 3. januarja 1980.

Leta 1982 je bila končana izgradnja drugega stolpiča. Vanj so se vselili dijaki, štipendisti Gradisa in SCT - ja, saj sta omenjeni podjetji prispevali svoj delež pri izgradnji. Dijaki so obiskovali Poklicno gradbeno šolo in so prihajali iz Bosne in Hercegovine.

V šolskem letu 1982 / 83 smo v drugi objekt namestili študente. V sodelovanju z oddelkom Pedagogike na FF in prof. dr. Skalarjem je nastala raziskovalna naloga: Oblikovanje koncepta pedagoškega dela z dijaki in študenti.

Zaživele so skupne oblike delovanja dijakov in študentov. Pravi odgovor na pomisleke, kako bodo živeli dijaki in študenti skupaj, so dale prireditve ob Mesecu kulture na Gerbičevi marca 1985.

Tradicionalni okviri kulturnih dni, v katerih so se predstavili dijaki in študentje, so bili vsebinsko razširjeni in tematsko zaokroženi. Predstavljeno je bilo kulturno dogajanje 60. let. Skoraj mesec dni , večer za večerom: okrogle mize, predavanja, večeri poezije, filma, glasbe. Dom je odprl vrata mnogim kulturnikom: Marjanu Rožancu, Milanu Jesihu, Venu Tauferju, Niku Grafenauerju, Tomažu Šalamonu, Danetu Zajcu, Tarasu Kermaunerju, Pavletu Zgagi, Darku Štrajnu, Marku Pogačniku, Manci Koširjevi.

Imeli smo občutek, da se dogaja nekaj velikega. Odgrnili smo mnoge tančice in ugledali čas, ki je ležal zakrit. To je bil čas uniformiranega izraza, vendar je v sebi nosil simbol upora. Na teh izredno zanimivih večerih so se prepletale generacijske izkušnje, čas pa se je aktualiziral.

Po tem obdobju je prišla do izraza ustvarjalna energija mladih, saj so se v čitalnici vrstile kulturne prireditve in razstave likovnikov, ki so se zbirali okrog mentorja, akademskega slikarja Zdeneta Huzjana in študentov Akademije za likovno umetnost.